Okolica Preddvora je bila že v davnih časih dokaj gosto naseljena, kar pričajo tudi bogate arheološke najdbe ter ostanki naselbin. Odstiramo vam pogled na dve naselbini, ki sta kraljevali na gori Sv. Jakob, da vsaj malo podoživite čas naših prednikov.
Poznoantična naselbina na Sv. Jakobu
V 5. in 6. stoletju je na vrhu grebena in na terasah na južnem pobočju Sv. Jakoba nad Preddvorom stala naselbina, velika 166 × 40 metrov, v katero so se v nemirnem času zatekli prebivalci iz doline. Izbrali so prostor na vrhu hriba, ki ga s treh strani varujejo strma pobočja, okoli naselbine pa so zgradili obzidje s stolpi. Do naselbine je vodila pot, ki jo je varoval obrambni stolp.
Z arheološkimi raziskavami, ki so se na Sv. Jakobu začele leta 1985, so zahodno od današnje cerkve odkrili dele kamnitega obzidja in posamezne stavbe. Zidane so bile iz lomljenih apnenčastih kamnov ali grobo klesanih kamnov, vezanih z malto. Ohranili so se temelji pravokotnih stavb, ki so bile postavljene na grebenu in na umetno izravnanih terasah pod njim.
V njihovih ruševinah so bili najdeni predmeti, ki so jih prebivalci uporabljali v vsakdanjem življenju, med njimi deli glinenih in steklenih posod, rožen glavnik in okroglo ogledalo, izdelano iz bele kovine.
Med predmeti so bili tudi deli orožja, npr. železna ost puščice.
Z neinvazivnimi metodami – laserskim skeniranjem površja (LiDAR), arheološkim topografskim pregledom in geofizikalnimi meritvami – je bilo najdišče ponovno raziskano v letu 2024. Izdelan je bil natančnejši tloris celotne naselbine. V njej je bilo okoli 24 stavb, zgrajenih iz kamna, ali lesenih s kamnitimi temelji. Objekti na severnem delu naselbine so se naslanjali na obzidje. Na zahodnem delu so stali gospodarski in bivalni objekti, nekateri izmed njih so imeli ograjeno dvorišče. Na vrhu grebena je bil najverjetneje postavljen zbiralnik za vodo, na vzhodnem delu, kjer je danes cerkev sv. Jakoba, pa so stali cerkveni objekti, ki jih najdemo tudi v drugih višinskih naselbinah iz poznoantičnega obdobja.
Naselbina pri sv. Jakobu je bila odmaknjena v varen gorski svet. Iz višine je imela pregled, hkrati pa povezavo s Kokro in predvsem z mestom Kranj, kar kaže na njen obrambno-varovalni in nadzorni značaj.
Z arheološkimi raziskavami, ki so se na Sv. Jakobu začele leta 1985, so zahodno od današnje cerkve odkrili dele kamnitega obzidja in posamezne stavbe. Zidane so bile iz lomljenih apnenčastih kamnov ali grobo klesanih kamnov, vezanih z malto.
Novi (Pusti) grad
Novi grad (Neuburg) se v zgodovinskih virih omenja v sredini 12. stoletja in je bil eden izmed prvih zidanih gradov na Kranjskem. Stoji pri vhodu v dolino Kokre, kjer je varoval pomembno srednjeveško tovorno pot čez Jezerski vrh na Koroško. Grofje Andeški naj bi prvotni grad dogradili med sredino 12. in sredino 13. stoletja. Grad je bil domnevno porušen že pred velikim potresom leta 1511.
Ohranjene razvaline kažejo na pravokotno zasnovo romanskega gradu. Celoten grajski plato so obdali z obzidjem iz grobih klesanih in lomljenih kamnov, vezanih z malto. Izven obzidja je najverjetneje stal izpostavljen stražni stolp (propugnaculum), mimo katerega je vodila pot po utrjeni terasi in prek globokega jarka po lesenem mostu do osrednjega dela gradu. Na južni strani so grad varovali trije jarki, ki so bili med seboj ločeni z dvema večjima nasipoma. Vhod skozi obzidje na grajsko dvorišče je nadziral stražni stolp, dvorišče pa so obkrožali objekti. Najmogočnejši med njimi je bil osrednji stolp (bergfrid), velik 9 × 9 metrov, z več kot dva metra debelimi zidovi. Na zahodni strani grajskega kompleksa je stal bivalni objekt (palacij), katerega notranjost je bila predeljena na dva dela. V grajskem kompleksu je bil tudi zbiralnik za vodo, velik 6 × 4,5 metra, ki je danes zasut z ruševino osrednjega stolpa. V razvalinah gradu so bile najdene črepinje glinenih posod in puščične osti iz poznega srednjega veka (13.–15. stoletje).
Novi grad (Neuburg) se v zgodovinskih virih omenja v sredini 12. stoletja in je bil eden izmed prvih zidanih gradov na Kranjskem. Stoji pri vhodu v dolino Kokre, kjer je varoval pomembno srednjeveško tovorno pot čez Jezerski vrh na Koroško.
